Vandranje po Italiji

VS169908

Klikni fotografijo za ogled vseh slik

Od 4. maja zvečer do 16. maja opoldne se nas je devetnajst vandrovcev Planinskega društva Lisca Sevnica potepalo po Italiji. Vse skupaj je vodil neumorni planinski vodnik Vinko Šeško, varno vozil pa Emanuel Šinkovec od AP Weber, ki nam nudi posebno prirejen avtobus z dvajsetimi sedeži in dvajsetimi ležišči – pravi hotel na kolesih.

Za začetek nas je zamikala Toskana s srednjeveškim mestom Siena in prelepimi grički v okolici kraja San Giovanni d'Asso, vasi Chiusure, naselja San Quirico d'Orcia, očaralo pa nas je tudi renesančno mesto Pienza.

Vulkan Vezuv nas je sprejel v soncu z nekaj meglicami pare v kraterju in krasnim razgledom na Neapelj, domači vodič pa nam je razkril marsikatero skrivnost Pompejev, ki jih še vedno odkopavajo izpod vulkanskega pepela. Sam Neapelj smo si ogledali na hitro, vendar smo takoj zaznali razliko med bogatimi predeli in zanemarjenim območjem s številnimi brezdomci okrog pristanišča.

Nedaleč od Neaplja smo se v Salernu vkrcali na ladjo in z nje občudovali slikovito Amalfijsko obalo, nekaj časa pa tudi uživali v kraju Amalfi. 

Po dolgi vožnji proti jugu s številnimi predori smo ujeli večerni trajekt iz kraja Villa San Giovanni do Messine na Siciliji. V bližini mesta Taormina smo se osvežili s sprehodom po soteski reke Alcantara, potem pa smo več pozornosti posvetili razgibanemu mestu Siracusa.

Posebno doživetje je bil vzpon med kraterje še vedno aktivnega vulkana Etna, ki je nazadnje povzročil veliko škode v prvih treh letih tega tisočletja, nazadnje neškodljivo bruhal leta 2014, kadi pa se iz njega vedno.

Naš naslednji cilj na Siciliji je bil Park Nebrodi z neverjetno velikimi bukovimi in hrastovimi gozdovi, prostranimi pašniki, dvema jezeroma, konji posebne pasme in pol divjimi črnimi prašiči. Naš pohod med njimi je bil temu primerno dolg.

Posloviti se je bilo treba od Sicilije in napotiti spet na celino. V Apuliji je gotovo vredno obiskati mesto Alberobello z značilnimi belo pobarvanimi hišami, ki imajo kamnite stožčaste strehe. Ti trulli so res nekaj posebnega.

Na obali Jadranskega morja vabi polotok Gargano z divjo obalo in mestom Vieste, v katerem smo najbolj občudovali ozke ulice s strmimi stopnicami in 25 metrov visoki kamniti obelisk na eni izmed plaž. Narava je res najboljša umetnica!

Gorovje Apenini se razteza skoraj po celem italijanskem škornju, mi pa smo obiskali Narodni park Monte Sibillini v okolici naselja Cassteluccio, se sprehodili med pravim bogastvom cvetja in zrli v mozaike njiv v dolinah.

Ob poti nam je bila tudi ena najmanjši držav na svetu - samostojna republika San Marino in eno popoldne smo ji namenili svojo pozornost.

Reko Pad (Po) večkrat prečkamo ob naših poteh po Italiji, nas pa je tokrat zanimala njegova delta ob izlivu v morje. To je velikansko področje, od katerega smo si natančneje ogledali območje okrog kraja Comacchio, ki leži na trinajstih otočkih. Na sprehodih po njegovi okolici so nam med številnimi ptiči, ki tu najdejo svoje zatočišče, še najbolj pozirali flamingi.

Zadnji dan smo na melodijo pesmi Bella Ciao zapeli: Ko domov se zdaj odpravljaš, čeprav bi še, naj lep spomin ostane le. Ostali nam bodo spomini na prijazne ljudi, zanimiva mesta, raznolike pokrajine, cvetoče make, oleandre, bugenvilije, drobno gorsko cvetje … In vreme? Z zelo redkimi izjemami lepo, ravno prav toplo. Sicer pa: vandrovci nosimo sonce v sebi.


Zapisala: Romana Ivačič

Foto: Vinko Šeško


Planinsko društvo Lisca Sevnica