POROČILO  PONEDELJKOVE SKUPINE PLANINSKEGA DRUŠTVA LISCA SEVNICA ZA LETO 2024

V letu 2024 je bilo 36 ponedeljkov, ko smo že zjutraj začutili, da bo ta dan srečen dan in ne glede na vreme se nas je 9 – 11 pohodnikov in pohodnic odpravilo na pohod.

V slabih vremenskih razmerah smo se podali proti Tržišču (Malkovec, Jurjev hrib, Škovec), Radečam (Čimerno), Drožanju, ob Savi do Vranja in preko Pečja v Sevnico. Zavetišče smo iskali tudi na Primožu, v Drožanju pri Marjani in Ladotu ter na Bojniku. Povsod je bilo lepo in veselo.

Ko se je zima poslavljala in se narava začela prebujati, nas je v goste povabila velikonočnica v Polani, nekaj tednov kasneje pa Velika planina in njeni z žafrani pobarvani travniki. Pozabili tudi nismo jarice na Bohorju in našega bisera – modrega encijana na Lovrencu, kateremu smo posvetili celodnevno varovanje. V jeseni so nas razveselili belokranjski steljniki in živo pisane barve vinorodnih goric. V meglenih dneh smo pobegnili soncu nasproti in ga našli na Rogli. Za zaključek pohodov smo si na povabilo Roka Petančiča ogledali nov kulturni center v Škocjanu in opravili pohod  od Velikega do Malega Vinjega vrha.

Za prevoze smo uporabljali lastna vozila in v ta namen prevozili 1519 kilometrov. V enem primeru smo najeli kombi in izkoristili gostoljubnost Zmaga, ki nas je zapeljal na Primorsko do Cerja. V nekaj primerih smo se odpeljali tudi z vlakom in tako doživeli enega čudovitih pohodov skozi slikovit Štanjel. Še veliko je bilo prekrasnih pohodov in zahvaljujemo se Vinku, Ljubotu in Romani za ideje in organizacijo le-teh. Najlepša hvala tudi voznikom in voznicam, ki nas varno pripeljejo na cilj in nazaj domov.

Vodja Ponedeljkove skupine
Slavica Kralj

Foto: Vinko Šeško.

V letu 2022 smo opravili 36 pohodov in hodili približno 45 ur. Do izhodiščnih točk smo uporabljali osebna vozila, s katerimi smo prevozili 554 kilometrov. Ob vsakem pohodu smo prispevali določen znesek in tako pokrili stroške. V osmih primerih smo se posluževali železniških uslug: Ljutomer, Poljčane (Studenice), Koper (Zatok), Libna (Zdole), Maribor, Jevnica (Janče, Miklavž), Tržišče (Škovec).  To prakso bomo uporabljali tudi v bodoče, predvsem v oddaljene kraje, od koder bo mogoč pohod do našega končnega cilja. Upam, da nam bo na pomoč priskočil še kdaj tudi Vinko Govekar in nas s kombijem popeljal kam proti Gorenjski ali štajerskim goricam. Letos nam je predstavil ruj in slovensko obalo.

Foto: Vinko Šeško.

Ne zmoremo več večjih podvigov, vendar nas osem (občasno se jih pridruži še pet) uživa v krajših pohodih po domači in sosednjih občinah, spoznavamo pa tudi širšo Slovenijo od Kranjske Gore do Metlike, od Ljutomera do Kopra. Predvsem pa nam veliko pomeni druženje, klepet, izmenjava izkušenj … LEPO SE IMAMO!

Slavica Kralj