V četrtkovem dopoldnevu (22. maja) se je na biseru posavskega hribovja, kot radi poimenujemo 948 m. n.v. visoko Lisco, zbrala vrsta planincev, ki z ozirom na svoja leta že stopajo v obdobje žlahtnosti - Meddruštven odbor (MDO) planinskih društev Zasavje je namreč organiziral vsakoletno srečanje starejših planincev vse od Brežic, Krškega in Radeč pa po Zagorja in Laškega. Ta skupnost, ki povezuje ljubitelje narave in pohodnih korakov, se razteza kar čez tri regije: posavsko, zasavsko in del savinjske.

Po uvodnem zboru ob 10. uri pri Tončkovem domu na Lisci je uvodne besede zbranim namenil predsednik MDO Zasavje Jože Prah, ki je še vedno čile in solidno gibljive planince pozdravil ter orisal potek srečanja, nato pa se je velika večina udeležencev podala na pohajkovanje po vrhu Lisce, z vmesnimi postanki. 

KAPELICA, ODPADKI, HRIBOVSKE KMETIJE, PIKNIK-TOČKE, REKORD: 12.000 LJUDI NA LISCI

Prvi tak je bil pri kapelici, vkopani v skalo, tik pod Tončkovim domom, bila je zgrajena med letoma 1939 in 1940 na pobudo Blaža Jurka (1859 – 1941), najbolj znanega učitelja z Razborja pod Lisco, ki je bil tudi velik ljubitelj gora in pohodništva. Kapelica je zgrajena deloma iz apnenčastega kamenja, deloma iz lehnjaka, nabranega v dolini Gračnice, v notranjosti le-te pa je velik kip Matere Božje, ki ga je podaril prav pobudnik zgraditve Blaž Jurko. Zanimanje so pritegnile tudi ploščice z imeni, Prahovo pripovedovanje o sami kapelici pa je dopolnil tudi Ljubo Motore, aktiven član sevniškega planinskega društva, kronist in fotograf. Med drugim je razkril tudi od kod ime Lisca: gričevnati deli, ki obdajajo samo Lisco, so bili nekdaj v še večji meri kot danes posejani z drevesnimi vrstami po obronkih, med njimi pa so bile lise travnikov. Lise so pripeljale do imena Lisca.

Naslednji postanek je bil na območju vzletišča, kjer je bil zbranim približan podatek, da je bil na Lisci eden prvih vzletalnih centerov za jadralne padalce v Jugoslaviji, že vrsto pa za ta del športno-razgledne dejavnosti zgledno skrbi Društvo Kondor iz Radeč. Ko je bila gospodarska moč domačih podjetij na vrhuncu, so tudi ta precej vlagala in se finančno izkazovala, na ta način je prišlo do postavitev hišk na Lisc prav ob vzletnem pobočju (lastnikov družb Tanin, Mercator in Kopitarna Sevnica). V preteklosti se je v povezavi s tem delom odvijalo zanimivo načrtovanje s strani Vlasta Kopača, ta je načrtoval tudi gondolo na Kredarico in na Triglav, a do vzpostavitve “žičniške poti” na Lisco (k sreči) načrti niso nikdar pripeljali.

Nedaleč stran smo se ustavili pri rastlinski čistilni napravi, pri kateri je Prah poudaril sobivanje z naravo in skrb zanjo ter spomnil na čase, ko so na razna odlagališča k odpadkom dodajali posebne vrste kvasovk, ki so pospešile proces razkrajanja. »Tudi planinci moramo biti zgled, kako porabljati čim manj energije in kako je mogoče uporabljati čim manj stvari za lagodno življenje,« je navrgel v razmislek, kako gospodarska rast, pohlep in potrošništvo (izven meja nujno potrebnega) obremenjujejo okolje, v katerem živimo. In da narava zna sama zase najbolj poskrbeti, s samoregulacijo in samoočiščevalnimi procesi. 

Preden smo se lotili prvega rahlega vzpenjanja do razglednega dela, kjer se nahaja “klopca ljubezni”(ime izhaja iz v naslonjalo vrezanega srca), so nam naproti prišli člani Planinskega društva Videm Krško - 18 njih se je podalo od Železniške postaje Breg (do koder so se seveda pripeljali z vlakom) in po dveh urah in pol hoda prispelo na posavski biser.  

Na tem delu je Prah izpostavil pomen kmetij in podeželskega načina življenja, brez katerih ni tiste prave planinske kulturne krajine. Kritično je opomnil, da se odnos do neokrnjene narave nazorno kaže tudi skozi menjavo lastnikov zemljišč, ko denimo nastajajo terasasti deli ali se v prostor umeščajo objekti, ki že na izgled ne sodijo na to območje. Spomnil je na Blaža Jurka, ki je postavil zavestišče, svoj “jagrski” kotiček, ki je pozneje postal prva planinska koča v Posavju in peta koča na slovenskih tleh. »Ne gre drugače, je pač potrebno odkupit, da lahko nato primerno gospodariš, je v navezavi na ustrezen odnos do narave dejal Prah in dodal, da biti lastnik v Evropi pomeni največ.«

Ustavili smo se na “piknik-točki Pod nebesi”, kjer nas je prevevalo razmišljanje, da znamo ceniti prostor, v/na katerem smo, in kljub temu, da je vso pot bilo slišati nežno kramljanje, ni manjkalo spoštljivega odnosa do narave. Obrazi, ki so vse to razkrivali, so bili nekdanjemu predsedniku sevniških planincev in znanemu gozdarju povod, da je opomnil, kako posebna narava je tudi v širšem smislu (megalitske strukture nedaleč od tu z astronomskimi posebnosmi; pozorno se jim posvečajo pater Karel Gržan, Ljubo Motore, Vinko Šeško). »Po ‘koroni’ hodi šestkrat več ljudi v naravo kot prej in statistike so pokazale, da 38 odstotkov obiskovalcev prihaja k  nam zaradi čudovite, neokrnjene narave; planinci smo tisti, ki v zares veliki meri skrbimo zanjo, z zgledom, delom in ozaveščanjem.«

Zaključna točka s postankom je bila pri razglednem krogu nedaleč od vremenske postaje z radarjem, zaradi ‘velike bele bunke’ na vrhu Lisce, je le-ta vidna že od daleč z doline. Tu smo prisluhnili pripovedovanju, kako je bila kmalu zatem, ko se je “rodila Slovenija” prav našemu MDO-ju zaupana naloga organizacije srečanja “Dan slovenski planincev” - in v ta namen je bil postavljen štor iz slavonskega hrasta, kot simbol povezovanja. »Okrog tega štora so se zbrali pevski zbori in prepevali planinske in domoljubne pesmi,« je obujal spomin na leto 2002 Prah in dodal, da so to tiste posebnosti, ki nas delajo drugačne in velike. Slišali smo tudi, da je bila rekordna zasedenost z ljudmi na Lisci leta 1988, ko je potekala zadnja proslava Centralnega komiteja Zveze komunistov (v obdobju, ko je bil Ivica Račan jugoslovanski partijski sekretar) - tedaj se je zbralo med 10.000 in 12.000 ljudi.

URADNI IN DRUŽABNI DEL SREČANJA

Po zaključenem pohodnem delu je uvod v kulturni del dogodka z igranjem na kitaro in pesmijo pripravil Iztok Grahek, nakar je zbrane pozdravila dolgoletna planinska vodnica in več kot dvajset let tudi tajnica v sevniškem društvu Darinka Avguštin, ki je prenesla pozdrave še s strani službeno zadržanega predsednika Petra Požuna. Ponosno je dejala, da PD Lisca Sevnica letos obeležuje 120 let obstoja in delovanja, da so se korenine sevniškega planinstva začele prav na Lisci s postavitvijo Jurkove koče in nato nadaljevale leta 1905, ko je junija potekal v Sevnici najprej shod za ustanovitev Posavske podružnice SPD, ki je bila 5. oktobra istega leta tudi ustanovljena. Spomnila je, da se je Jurkovi koči leta 1932 pridružila še ena, večja koča; obe pa sta bili med 2. svetovno vojno požgani - a zavzetost ljubiteljev hribov in gora je pripeljala do tega, da je bila na pogorišču prvotne leta 1948 namenu predana obnovljena Jurkova koča, leta 1952 pa je bila otvoritev Tončkovega doma na Lisci.

Zatem je zbrane, tiste, ki so pohajkovali po obronkih Lisce in tiste, ki so počakali na prve na terasi Tončkovega doma, nagovoril Jože Prah, ki je najprej izrazil zahvalo, da so zlasti v mlajših letih vlagali ogromno svojega prostega časa, znanja in energije v to, da je planinstvo na zavidljivi ravni tudi na območju Posavja, Zasavja in savinjske regije. »V naš MDO, ki šteje 18 planinskih društev, je povezanih okrog 4.000 članov in članic, imamo 1.000 kilometrov poti, imamo domove, koče in bivake - in vse to je odraz, da dobro delamo, to je velika stvar, ki daje našemu prostoru posebno vrednost.« Poudaril je številčnost slovenskem planinske organizacije s 70 tisoči člani in članicami, omenil Zasavsko planinsko pot in povabil k naslednjemu, še večjemu dogodku, ki ga prav tako gostil naš MDO - to je dan slovenskih planincev, ki bo potekal 14. junija na Jančah. 

Doroteja Jazbec sem ob koncu odrecitirala pesem Leta avtorja Karla Kropuška, ‘gorskega Prešerna’ s Koroške, ki prikladno glede na starost navzočih govori o starojčih se kolenih, kakšni oteklini tu in tam, pa kako tudi srček malo že nagaja in da težko staro oko še poišče visokoležeče planinske rože.

Po zaključenem kratkem uradnem delu je sledila okusna malica v notranjosti Tončkovega doma na Lisci, kjer sta nam brata Jernej in Tomaž Rantah postregla s kosilom, katerega pika na i je bila še sladica.  Druženje je bilo sklenjeno v duhu klepeta, pesmi in obujanja spominov. Za blizu 100 starejših planincev in planink je bil to pravi prijateljsko obarvan dan, nekaterim tudi za telo, vsem pa za dušo.

Doroteja Jazbec
Foto: Vinko Šeško, Ljubo Motore, D.J.

Fotogalerija Vinka Šeška: https://www.facebook.com/media/set?vanity=vinko.sesko&set=a.24099645769633174

Meddruštveni odbor Planinskih društev Zasavja razpisuje nagradni foto natečaj z naslovom: ZASAVSKA PLANINSKA POT IMA TRI OBRAZE.

Tako vam ne bo potrebno potovati na drugo stran sveta in navduševati žirijo s prelepo eksotiko, temveč bo dovolj že fotografija lepe pokrajine z bližnjega hriba Posavskega hribovja, utrinek ljudi, pohodnikov, …iz območja Zasavske planinske poti, ali »portret« planinske postojanke na Zasavski planinski poti. 
Žirija bo vrednotila naslednje kriterije:

1. kakovost fotografije – ostrino, osvetlitev, kompozicijo itd.,
2. tematiko fotografije – vsebino fotografije in njeno skladnost s temo foto natečaja ter
3. izvirnost – kreativnost in interpretacijo teme.

Razpisane so 4 kategorije (A, B, C, D) v katerih lahko fotografi sodelujete s svojimi fotografijami:

A. SVET OKOLJA NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI 
B. ČLOVEK, POHODNIK, POPOTNIK, …NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI
C. PLANINSKE POSTOJANKE NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI
D. STAROSTNA KATEGORIJA DO 15 LET (zajema A, B, C) 

ROK ZA ODDAJO FOTOGRAFIJ IN NASLOV

Roka za oddajo fotografij je 25. maj 2025 do polnoči. Začetek natečaja: 11. 12. 2024. 
Žiriranje: 25. 5. do 30. 5. 2025.

Fotografije pošljite po e-pošti ali po navadni pošti na digitalnem mediju z osebnimi podatki, imenom in priimkom, naslovom fotografije, telefonsko številko in e-naslovom na: sonja.kostevc@gmail.com  , ali MDO Zasavje, Taborniška 14, 8290 Sevnica.

Prijavnica je na voljo preko te povezave.

RAZPISNI POGOJI FOTOGRAFIJ

Sodelujete lahko vsi, »mali« in »veliki« umetniki- fotografi z vsega sveta razen člani žirije in člani organizacijskega odbora natečaja.  Na natečaju lahko vsakdo sodeluje z največ 15 fotografijami, ki jih porazdeli poljubno po kategorijah, vendar v vsaki kategoriji lahko sodeluje z največ 5 fotografijami.

Fotografije so lahko črno-bele ali barvne. Zahtevana dimenzija posamezne fotografije je 2160 pik (pokončna stranica) s RGB JPG/JPEG formatu. Največja velikost posamezne fotografije je 4 Mb.  Avtorji lahko pošljejo fotografije v manjši resoluciji, vendar morajo v primeru, da je njihova fotografija med nagrajenimi oz. izbranimi za razstavo, zagotoviti močnejšo velikost datoteke. Vsaka fotografija mora vsebovati priimek in ime avtorja, redno številko pod katero je fotografija navedena v prijavnici ter naslov fotografije.

V prijavnici je potrebno poleg podatkov o samem avtorju (ime in priimek, naslov, el. naslov, telefon)  vpisati tudi naziv fotografije in lokacijo, na kateri je fotografija posneta. Lahko se doda tudi kratek komentar. Posnetki niso časovno omenjeni. Obdelava fotografij z računalniškimi programi za delo s fotografijami je dovoljena v mejah, ko se s posegi ne vpliva na vsebino fotografije. V primeru, da so na oddanih fotografijah upodobljene osebe, ki jim na podlagi veljavnih predpisov pripadajo osebnostne ali kakršnekoli druge pravice, udeleženci natečaja zagotavljajo, da so pridobili ustrezna dovoljenja upodobljenih oseb za uporabo fotografij z njihovo podobo.

Z oddajo prijave in fotografij udeleženci natečaja na oddanih fotografijah na organizatorja MDO PD ZASAVJE prenesejo vse materialne avtorske pravice. Avtor s prenosom materialnih pravic na MDO Zasavje dovoljuje, da objavita delo brez predhodnega soglasja avtorja in brez nadomestila plačila avtorju. MDO Zasavje bo spoštoval  moralne avtorske pravice udeležencev natečaja in v primeru javne priobčitve ali objave fotografij ustrezno navajal avtorje fotografij. Digitalnih medijev ne bomo vračali.

RAZSTAVA IN PODELITEV NAGRAD:
Nagrajene fotografije bodo natisnili v podjetju SOLO d.o.o. in bodo prvič razstavljene 14. junija 2025 na Dnevu slovenskih planincev na Jančah.  Žirija bo podelila nagrade ob otvoritvi razstave 14. junija 2025 na Jančah. Podatki so objavljeni tudi na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije,  https://www.pzs.si/novice.php?pid=16115 , in https://www.facebook.com/zasavskaplaninskapot/ .Nagrajenci bodo obvestila prejeli po elektronski pošti, ki so jo navedli ob prijavi. Po zaključku razstav bo avtor natisnjene fotografije lahko prevzel konec decembra 2025 v Sevnici. Ogled razstavljenih del bo še ob srečanju starejših planincev na Lisci,  Sejmu Alpe Adria 2026, ob Mednarodnem dnevu gora in še kje. 

NAGRADE
V finale bo žirija, pod vodstvom Marjana Artnaka izbrala 30 fotografij, ki bodo predstavljene za javno predstavitev ob podelitvi nagrad.  Žirija bo iz fotografij, ki bodo prišle v finale v posamezni kategoriji izbrala zmagovalno fotografijo kategorije in podelila štiri nagradne bone v vrednosti 100 evrov. Obiskovalci prve javne predstavitve in obiskovalci spletne strani na PZS MDO Zasavje od 01.06. do 14.06. 2025 pa bodo izmed zmagovalnih fotografij posamezne kategorije izbrali fotografijo, ki bo prejela naziv Fotografija  zasavske planinske poti za leto 2025 in vrednostni bon 200,0 evrov.  

Predsednik MDO PD Zasavje: Jože Prah    

 
Koordinator natečaja: Sonja Kostevc (041 442 423)
 

Pevke in pevci PPZ Opojna zlatica smo se od 10. do 13. aprila udeležili festivala Slovenija v Sarajevu 2025. Festival je potekal pod okriljem slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, v organizaciji zavoda SI.IN. V pomladnem Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine, se je srečalo okoli 550 kulturnih ustvarjalcev iz vse Slovenije, ki smo Slovenkam in Slovencem, ki živijo v Sarajevu, ter ostalim prebivalcem prinesli košček slovenske kulture. Dogajanje je potekalo pred slikovito Vijećnico in pred Katedralo v središču Sarajeva. V dveh dneh nastopov smo tako pričarali plesno, pevsko in instrumentalno kulturo Slovenije. Planinski pevski zbor Opojna zlatica se je v Katedrali Srca Isusova predstavil s štirimi domoljubnimi pesmimi ter orisal lepote naše domovine. Pevke in pevci smo pomladni izlet izkoristili tudi za spoznavanje olimpijskega Sarajeva, sprehode po sončnih ulicah ob reki Miljacki ter za kulinarično razvajanje na Baščaršiji. Domov smo prišli še bolj povezani, polni vtisov in načrtov za nadaljevanje letošnje pevske sezone.  

Lepo pozdravljeni v novi številki revije Mladi planinec! Leto 2024 je bilo za Planinsko društvo Lisca Sevnica polno izzivov, priložnosti in novih zgodb, ki jih želimo deliti z vami. Vsako leto združimo in predstavimo naše aktivnosti, dejavnosti v preteklem letu. Planinsko društvo Lisca Sevnica je že vrsto let aktivno vključeno v ohranjanje naravne dediščine, vzdrževanje planinskih poti, organizacijo planinskih izletov ter številne druge dejavnosti, ki spodbujajo zdrav življenjski slog. V letu 2024 smo se osredotočili na še večjo vključenost mladih, saj verjamemo, da so prav oni ključ do prihodnosti planinstva.

https://horukcms.com/_uploads/pd-lisca/prispevki/datoteke/0231_001_Mladi%20planinec%202025%20-%20polna%20resolucija.pdf

Mirne božične praznike in veliko sreče, varnih korakov in nepozabnih trenutkov na vseh poteh v novem letu 2025 vam želi Planinsko društvo Lisca Sevnica!

https://horukcms.com/_uploads/pd-lisca/prispevki/datoteke/0218_001_Srecno%202025.pdf

Planinsko društvo Lisca Sevnica v okviru Festivala Brati gore vabi na potopisno predavanje o Himalaji, kot jo je svojimi očmi videl Peter Požun!

Izjava za javnost 11. 12. 2024 MDO ZASAVJE

»Gorske rešitve za trajnostno prihodnost – inovativnost, prilagajanje in mladi« so teme letošnjega mednarodnega dneva gora, že vse od 11. decembra leta 2003, ko je  je generalna skupščina Združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora. 

Gorske in hribovske skupnosti morajo znati razviti rešitve za prilagajanje svojemu okolju. Soočajo se s podnebnimi spremembami. Želijo zmanjšati revščino ter zaščito ali obnovitev biotske raznovrstnosti in ekosistemov v gorskih regijah. Mednarodni dan gora 2024 se osredotoča na inovativne rešitve, spodbujanje strategij prilagajanja in opolnomočenje mladih za trajnostno prihodnost. Trajnostne inovacije lahko "premikajo gore".

Meddruštveni odbor planinskih društev Zasavje (MDO Zasavje) povezuje planinska društva od Litije do Brežic.  

V  MDO Zasavje je 17 društev, PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE, PLANINSKO DRUŠTVO DOL PRI HRASTNIKU, PLANINSKO DRUŠTVO HRASTNIK, PLANINSKO DRUŠTVO KUM TRBOVLJE, PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO, PLANINSKO DRUŠTVO LISCA SEVNICA, PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA, PLANINSKO DRUŠTVO RADEČE, PLANINSKO DRUŠTVO RIMSKE TOPLICE, PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE, PLANINSKO DRUŠTVO VIDEM KRŠKO, PLANINSKO DRUŠTVO ZAGORJE OB SAVI, PLEZALNI KLUB LAŠKO, PLEZALNI KLUB RIMSKE TOPLICE, DRUŠTVO PROSTI ČAS ŠMARTNO, KOLESARSKI KLUB ZAGORSKA DOLINA, z več kot 3000 člani.

V MDO Zasavje je 1000 km registriranih planinskih in turno kolesarskih poti. Za njih skrbijo usposobljeni prostovoljci, planinci markacisti.

V MDO Zasavje imamo 14 planinskih domov, dva planinska bivaka  ter kočo v  visokogorju (Prehodavci)  in Planinsko zavetišče Slatna, pod Poncami.

Planinski domovi na Bohorju, Lisci, Kopitniku in Gorah, na Kalu in Mrzlici, na Šmohorju, Kumu, na Zasavski sveti gori,  na Čemšeniški planini, ter na Jančah so v lasti Planinskih društev in Planinske zveze. Tončkov dom na Lisci pa je v lastništvu občine Sevnica.

V teh kočah je v skupnem številu preko 1200 sedežev. Vse koče razpolagajo tudi z nočitvenimi kapacitetami, skupaj s skoraj 450 ležišči. Domovi so oskrbovani. Večina njih pa je potrebna prenove. V letu 2024 smo slavili 70. let Koče ne Prehodavcih, kjer je potekala tudi občinska seja Občine Radeče. Posebej nas je s svojo prisotnostjo razveselil Zoran Klemen iz Hrastnika, ki je s svojimi 98 leti še edina živa priča gradnje Zasavske koče in nam je nanizal nekaj  iskrivih spominov iz tedanjih dni, pred 70 leti.

Planinska društva imajo skoraj 100 licenciranih planinskih vodnikov in nekaj manj usposobljenih markacistov. Nekatera društva imajo tudi usposobljene turno kolesarske vodnike in vodnike za športno kot klasično plezanje.

Tako planinski vodniki, kot markacisti se letno srečujejo in snujejo svoje delo. Še kako se zavedamo, da je za organizirano planinstvo izjemno pomemben izurjen planinski vodniki, ki predstavljajo garant za načrtno in varno obiskovanje gora in hribov.

Planinsko vodništvo želimo povezati še z ostalimi vodniki v Zasavju in Posavju.

V društvih je živo tako prostovoljstvo kot medgeneracijsko sodelovanje in spoštovanje!

Planinska društva organizirajo mesečno, dnevno itd. svoje planinske ture, sprehode… Delujejo planinske skupine, ki enostavno živijo vsakodnevno planinsko življenje.

Krona dejavnosti so planinski tabori tako doma kot v tujini. V MDO Zasavje jih je bilo več kot 10. Niso nam tuji tudi skupni planinski izleti in pohodi. Vse večjo popularnost ima tudi turno kolesarjenje.

Delo z mladimi predstavlja eno glavnih garancij za kvalitetno PZS, zato imamo po društvih organizirane mladinske odseke, ki organizirajo svoje planinske izlete, planinske šole, sodelujejo v  tekmovanju Mladina in gore (PD Litija).  Zasavska planinska mladina se sreča enkrat letno in v mesecu maju leta 2024 se je na Kumu, v letu 2025 pa se bo na Magolniku.  

Starejšim planincem želimo podati posebno pozornost, zato se skupno srečamo enkrat letno, v letu 2024 smo se na Jančah, v letu 2025 pa na Lisci.

       Vsako planinsko društvo pa ima tudi odsek za varstvo narave in svoje varuhe narave. Organizirajo skupne strokovne izlete in izpopolnjevanja ter dajejo poudarek na osveščenosti tako planincev kot ostalih udeležencih ob varovanju gora. Še posebej so aktivna ob različnih akcijah npr. na Kumljanskem, Lovrencu, ali Bohorju. Osrednje srečanje varuhov narave MDO Zasavje je vsako leto na Lovrencu.

     Tudi založništvo in promocija ter obveščanje nam ni tuje. Vsako društvo izda enkrat letno vsaj en svoj bilten, imamo spletne strani itd. Pripravljamo nov planinski vodnik po Posavskem hribovju.

MDO Zasavje skrbi za dve obhodnici. Zasavsko planinsko pot prehodi letno do 100 planincev iz različnih planinskih društev. Dolga je 200 km in se vije od Bizeljskega do Kuma. Obhodnica  Križem kražem po Posavskem hribovju, je mnogo širša in povezuje še večje območje.

Srečanja slovenskih planincev imajo svoj čar in kar sedemkrat so bila v MDO Zasavje. V letu 2025 se bomo srečali 14. junija na Jančah, ko slavi PD Litija 120 let. Tudi skupščino PZS bomo v letu 2025 gostili v Hrastniku.

Pa še en velik jubilej nas čaka v letu 2025, ko PD Lisca – Sevnica slavi 120 let.

     MDO Zasavje deluje na treh regionalnih področjih (Zasavje, Posavje, Savinjska regija). Aktivno se želi vključiti v razvojne projekte kot partner. MDO Zasavje deluje na območju štirih Lasov (Las raznolikost podeželja, Srce Slovenije, Las Zasavje, Las Posavje). V projektih Lasov, ki so močno raznoliki, tako po velikosti kot vsebini, se PD lahko pojavljamo kot prijavitelji ali partnerji. Še posebej lahko tvorno sodelujemo na projektih sodelovanja.

Delo v planinskih društvih je izjemno raznoliko in ta raznolikost se kaže tudi v tem, da lahko sodeluje z vsemi javnostmi kot starostnimi strukturami, tako v mestu kot podeželju. Lahko smo kvalitetni partnerji v turističnem razvoju tako v svojem kot širšem okolju. NVO, nevladni sektor je naš potencialni sogovornik v množici dejavnosti. Potencial Ljudskih univerz pa univerze za tretje življenjsko obdobje ,  itd. Mnogo naših članov sodeluje v različnih forumih.

Spoštovani, vse lepo ob mednarodnem dnevu gora!

Predsednik MDO Zasavja:

Jože Prah, 041 657 560, joze.prah@amis.net 

Objavljamo nekaj novih terminov naših akcij.

Opisi in Razpisi so na voljo v zavihku Program dela.

• Otvoritev razstave Vinka Šeška v Ljubljani, 15. 2. 2024

               Prevoz iz Sevnice z avtobusom ob 11.00

• Sobotni izlet po ZASAVSKI PLANINSKI POTI

              Sobota, 17. 2. 2024

              Info in prijave: Darinka Avguštin / 041 481 697 / pdlisca@siol.net

• Znan je termin tradicionalnega izleta na hrvaške otoke:

Tridnevni izlet na Korčulo, 31. 5. 2024 do 2. 6. 2024.

POROČILO  PONEDELJKOVE SKUPINE PLANINSKEGA DRUŠTVA LISCA SEVNICA ZA LETO 2024

V letu 2024 je bilo 36 ponedeljkov, ko smo že zjutraj začutili, da bo ta dan srečen dan in ne glede na vreme se nas je 9 – 11 pohodnikov in pohodnic odpravilo na pohod.

V slabih vremenskih razmerah smo se podali proti Tržišču (Malkovec, Jurjev hrib, Škovec), Radečam (Čimerno), Drožanju, ob Savi do Vranja in preko Pečja v Sevnico. Zavetišče smo iskali tudi na Primožu, v Drožanju pri Marjani in Ladotu ter na Bojniku. Povsod je bilo lepo in veselo.

Ko se je zima poslavljala in se narava začela prebujati, nas je v goste povabila velikonočnica v Polani, nekaj tednov kasneje pa Velika planina in njeni z žafrani pobarvani travniki. Pozabili tudi nismo jarice na Bohorju in našega bisera – modrega encijana na Lovrencu, kateremu smo posvetili celodnevno varovanje. V jeseni so nas razveselili belokranjski steljniki in živo pisane barve vinorodnih goric. V meglenih dneh smo pobegnili soncu nasproti in ga našli na Rogli. Za zaključek pohodov smo si na povabilo Roka Petančiča ogledali nov kulturni center v Škocjanu in opravili pohod  od Velikega do Malega Vinjega vrha.

Za prevoze smo uporabljali lastna vozila in v ta namen prevozili 1519 kilometrov. V enem primeru smo najeli kombi in izkoristili gostoljubnost Zmaga, ki nas je zapeljal na Primorsko do Cerja. V nekaj primerih smo se odpeljali tudi z vlakom in tako doživeli enega čudovitih pohodov skozi slikovit Štanjel. Še veliko je bilo prekrasnih pohodov in zahvaljujemo se Vinku, Ljubotu in Romani za ideje in organizacijo le-teh. Najlepša hvala tudi voznikom in voznicam, ki nas varno pripeljejo na cilj in nazaj domov.

Vodja Ponedeljkove skupine
Slavica Kralj

Foto: Vinko Šeško.

Člani odsekov, klubov in upravnega odbora Planinskega društva Lisca Sevnica so pripravili Koledar planinskih izletov, pohodov, taborov in srečanj v letu 2023.

Vse zainteresirane vabimo, da v dokumentu poiščete informacije o planinskih izletih, prireditvah in srečanjih.

https://horukcms.com/_uploads/pd-lisca/prispevki/datoteke/0154_001_Program_2023_revizija8.doc

Razgled je to,

kar vleče me na goro.

Lepo je zgoraj stati,

spomine v srcu brati.

Pogledi v dolino,

odkrivajo mi reke modrino,

če te ni spodaj,

so pa gore zgoraj.

Vseh niti ne poznam,

bo potrebno še kam drugam.

Včasih nič ni od tega,

megla je prehuda zadrega.

Se pač zgodi,

jutri se nov dan rodi.

(Hribi.net – uporabnik otiv)

Obiskovalcem gora, ki niso vešči gibanja v gorskem svetu in nimajo dovolj lastnih izkušenj, priporočamo, da se vključijo v planinska društva (PD) in se z njimi pod vodstvom vodnika PZS v organiziranih skupinah odpravijo v gore. Radi se tudi posvetujte z vodniki PZS, jih povprašajte za nasvet, povejte jim svoje izkušnje pri hoji v gore. Vodnik PZS vam bo znal svetovati tudi pri izbiri vodenega pohoda s planinskim društvom.

Priporočamo pridobitev znanja o gibanju v gorah oz. obnovitev tega. Znanje dobite v planinskih društvih in njihovih planinskih šolah ali s samoizobraževanjem preko strokovne planinske literature (Planinska šola, Vodniški učbenik, Nevarnosti v gorah …).

https://fb.watch/aG6EUs-jdj/

https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=191

V letu 2022 smo opravili 36 pohodov in hodili približno 45 ur. Do izhodiščnih točk smo uporabljali osebna vozila, s katerimi smo prevozili 554 kilometrov. Ob vsakem pohodu smo prispevali določen znesek in tako pokrili stroške. V osmih primerih smo se posluževali železniških uslug: Ljutomer, Poljčane (Studenice), Koper (Zatok), Libna (Zdole), Maribor, Jevnica (Janče, Miklavž), Tržišče (Škovec).  To prakso bomo uporabljali tudi v bodoče, predvsem v oddaljene kraje, od koder bo mogoč pohod do našega končnega cilja. Upam, da nam bo na pomoč priskočil še kdaj tudi Vinko Govekar in nas s kombijem popeljal kam proti Gorenjski ali štajerskim goricam. Letos nam je predstavil ruj in slovensko obalo.

Foto: Vinko Šeško.

Ne zmoremo več večjih podvigov, vendar nas osem (občasno se jih pridruži še pet) uživa v krajših pohodih po domači in sosednjih občinah, spoznavamo pa tudi širšo Slovenijo od Kranjske Gore do Metlike, od Ljutomera do Kopra. Predvsem pa nam veliko pomeni druženje, klepet, izmenjava izkušenj … LEPO SE IMAMO!

Slavica Kralj

Člani planinskih društev, alpinističnih, športnoplezalnih in ostalih klubov, združenih v Planinsko zvezo Slovenije (člani PZS), sestavljamo aktivno skupnost obiskovalcev in ljubiteljev gora, narave nasploh in z njima povezanimi aktivnostmi. Planinstvo kot način življenja pomeni, da se obnašamo do (gorske) narave in vseh njenih obiskovalcev odgovorno, ne glede na zvrst udejstvovanja kot je planinstvo, gorništvo, alpinizem, turno kolesarstvo in športno plezanje.

Vizija je varnejše (absolutna varnost ne obstaja) obiskovanje gorskega sveta v vseh letnih časih. Kot člani slovenske planinske družine imamo srečo, da društva in klubi, člani Planinske zveze Slovenije, organizirajo številne strokovno vodene aktivnosti. Za to skrbi več kot 2.000 planinskih in turnokolesarskih vodnikov, mentorjev planinskih skupin na šolah in v vrtcih, inštruktorjev alpinizma, športnega plezanja ter planinske vzgoje. Vsi ti v sklopu društev in klubov skrbijo za strokovno in kvalitetno izvajanje vodenih izletov in tur, alpinističnih, športnoplezalnih in planinskih šol ter drugih tečajev oz. usposabljanj.

Z včlanitvijo podprete delovanje planinskih društev, alpinističnih, športnoplezalnih in ostalih klubov, združenih v Planinsko zvezo Slovenije, saj precejšen del namenimo izbranemu društvu.

Člani PZS smo nezgodno zavarovani za opravljanje številnih planinskih in gorniških dejavnosti. Zavarovanje krije tudi stroške reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti članov PZS.

V slovenskih planinskih kočah prenočujemo ugodneje, s 50 % oz. 30 % popustom. Ugodneje bivamo tudi v več kot 1250 kočah partnerskih organizacij v Evropi in Kanadi.

Številni planinski, plezalni in izletniški vodniki, skupaj s planinskimi zemljevidi ter strokovno in leposlovno literaturo, katerih izdajateljica je Planinska založba PZS, so nam cenovno dostopnejši. Najstarejšo še izhajajočo slovensko revijo, Planinski vestnik, pa si lahko za celo leto naročite s kar četrtinskim popustom.

https://horukcms.com/_uploads/pd-lisca/prispevki/datoteke/0107_001_zgibanka%20PZS_Zavarovanje%20in%20lanstvo%20v%20PZS_2022.pdf

Veliko varnih korakov in nepozabnih trenutkov na vseh poteh v novem letu 2022 vam želi!

Planinsko društvo Lisca Sevnica

https://horukcms.com/_uploads/pd-lisca/prispevki/datoteke/0106_001_PredlogaPD%20Lisca_voscilo_2022-1.pdf

Planinke in planici se vsako leto v novembru podamo na pohod po Sevniški planinski poti. Letos smo prehodili od Planine do Lisce, čeprav so bile vremenske razmere neprijazne, smo podvodstvom vodnika Janeza Levstik in z vztrajnim korakom dosegli cilj.Prav tako se vsako leto planinci srečamo in počastimo občinski praznik s kulturno izobraževalnim srečanjem. Tako smo spregovorili o pomenu gibanja, pogledali razvoj gibanja skozi čas, ki sta ga pripravila Vinko Šeško in Ljubo Motore. 

https://www.youtube.com/watch?v=0hfzbV-RG2Q

Drage občanke in dragi občani,

iskrene čestitke ob prazniku.

Medsebojno razumevanje, sodelovanje in povezovanje je predvsem v času izzivov in sprememb ključ do uspeha.

»Kako navdušiti otroke nad hribi in ob varnosti poskrbeti tudi za zabavo na poti?« je vprašanje, ki si ga zastavi marsikateri starš. Na posvetu Z otroki v hribe – prigode in nezgode, ki bo potekal 22. junija ob 18. uri v Triglav Lab, bosta svoje poglede in izkušnje s hribolazenja z otroki delila Betka Šuhel Mikolič in Uroš Kuzman. Njune zgodbe bo s strokovnimi nasveti dopolnil Gregor Hvalc, dr. med., zdravnik reševalec letalec pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Prijave na dogodek so že odprte.

https://lab.triglav.si/obrazci/digitalni-posvet-z-otroki-v-hribe-prigode-in-nezgode

https://www.pzs.si/novice.php?pid=15054

Meddruštveni odbor Planinskih društev Zasavja razpisuje:

NAGRADNI FOTO NATEČAJ

ZASAVSKA PLANINSKA POT IMA TRI OBRAZE

ROK ZA ODDAJO FOTOGRAFIJ IN NASLOV:

15. maj 2020 do polnoči.

Začetek natečaja: 15.oktober  2019,

Žiriranje: 20. maja do 25. maja 2020. Fotografije pošljite po e-pošti ali po navadni pošti na digitalnem mediju z osebnimi podatki, imenom in priimkom, naslovom, telefonsko številko in

e-naslovom na: joze.prah@amis.net , mdo.zasavja@pzs.si , ali MDO Zasavje, Taborniška 14, 8290 Sevnica.

Vse se vrti okoli Zasavske planinske poti. Tako vam ne bo potrebno potovati na drugo stran sveta in navduševati žirijo s prelepo eksotiko, temveč bo dovolj že fotografija lepe pokrajine z bližnjega hriba Posavskega hribovja, utrinek ljudi, pohodnikov... z območja Zasavske planinske poti, ali »portret« planinke postojanke na Zasavski planinski poti.

Žirija bo vrednotila naslednje kriterije:

• kakovost fotografije – ostrino, osvetlitev, kompozicijo itd.,
• tematiko fotografije – vsebino fotografije in njeno skladnost s temo foto natečaja ter
• izvirnost – kreativnost in interpretacijo teme.

Razpisane so 3 kategorije (A, B, C) v katerih lahko fotografi sodelujete s svojimi fotografijami:

1. SVET OKOLJA NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI
2. ČLOVEK, POHODNIK, POPOTNIK, …NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI
3. PLANINSKE POSTOJANKE NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI

 v starostni kategoriji do 15 let in od 15 let naprej (do 15 let še posebna nagrada).

RAZPISNI POGOJI FOTOGRAFIJ:

Sodelujete lahko vsi, »mali« in »veliki« umetniki - fotografi z vsega sveta, razen člani žirije in člani organizacijskega odbora natečaja. Na natečaju lahko vsakdo sodeluje z največ 15 fotografijami, ki jih porazdeli poljubno po kategorijah, vendar v vsaki kategoriji lahko sodeluje z največ 5 fotografijami.

Fotografije so lahko črno-bele ali barvne. Fotografije se pošlje v formatu JPG ali JPEG (v velikosti  do 1MB in ločljivosti 1920x1080 in 72 dpi).  Avtorji lahko pošljejo fotografije v manjši resoluciji, vendar morajo v primeru, da je njihova fotografija med nagrajenimi oz. izbranimi za razstavo, zagotoviti močnejšo velikost datoteke. Vsaka fotografija mora vsebovati priimek in ime avtorja, redno številko pod katero je fotografija navedena v prijavnici ter naslov fotografije. V prijavnici je potrebno poleg podatkov o samem avtorju (ime in priimek, naslov, el. naslov, telefon)  vpisati tudi naziv fotografije in lokacijo, na kateri je fotografija posneta. Lahko se doda tudi kratek komentar. Posnetki niso časovno omenjeni. Obdelava fotografij z računalniškimi programi za delo s fotografijami je dovoljena v mejah, ko se s posegi ne vpliva na vsebino fotografije. V primeru, da so na oddanih fotografijah upodobljene osebe, ki jim na podlagi veljavnih predpisov pripadajo osebnostne ali kakršnekoli druge pravice, udeleženci natečaja zagotavljajo, da so pridobili ustrezna dovoljenja upodobljenih oseb za uporabo fotografij z njihovo podobo.

Z oddajo prijave in fotografij udeleženci natečaja na oddanih fotografijah na organizatorja MDO PD ZASAVJE prenesejo vse materialne avtorske pravice. Avtor s prenosom materialnih pravic na MDO Zasavje dovoljuje, da objavita delo brez predhodnega soglasja avtorja in brez nadomestila plačila avtorju. MDO Zasavje bo spoštoval  moralne avtorske pravice udeležencev natečaja in v primeru javne priobčitve ali objave fotografij ustrezno navajal avtorje fotografij. Digitalnih medijev ne bomo vračali.

RAZSTAVA IN PODELITEV NAGRAD:

Nagrajene fotografije bodo natisnili v podjetju SOLO d.o.o. in bodo razstavljene v prostorih SOLO d.o.o., Sevnica, Log 59, 8294 Boštanj.  Žirija bo podelila nagrade ob otvoritvi razstave, ki bo 30. maja leta 2020 ob srečanju planincev MDO PD Zasavje ter Dnevu zasavske planinske poti in 70. letnici Planinskega društva Kum – Trbovlje, na Kumu. Podatki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije, MDO Zasavje. Nagrajenci bodo obvestila prejeli po elektronski pošti, ki so jo navedli ob prijavi. Po zaključku razstave bo avtor natisnjene fotografije lahko prevzel.

NAGRADE:

V finale bo žirija pod vodstvom Marjana Artnaka izbrala 30 fotografij, ki bodo predstavljene za javno predstavitev ob podelitvi nagrad. Žirija bo iz fotografij, ki bodo prišle v finale v posamezni kategoriji izbrala zmagovalno fotografijo kategorije in podelila tri nagradne bone v vrednosti 100 evrov. Obiskovalci prve javne predstavitve pa bodo izmed zmagovalnih fotografij posamezne kategorije izbrali fotografijo, ki bo prejela naziv Fotografija zasavske planinske poti za leto 2020 in vrednostni bon 300,00 evrov.

Prijavnica

Predsednik MDO PD Zasavje:
Jože Prah

PRIJAVNICA na spletu:

https://www.pzs.si/mdo.php?pid=12

Občina Sevnica objavlja

Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnega objekta v najem (Tončkov dom na Lisci)

Rok za prijavo: 24. 2. 2020 do 10. ure

Dokumentacija in prijavni obrazci so objavljeni na naslednji povezavi:

Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnega objekta v najem (Tončkov dom na Lisci)

Vsi zainteresirani vabljeni k prijavi.

Vabilo na planinske urice 18. februarja 2020 ob 18. uri v Planinskem zavetišču.

Elka Grilc

V torek 26. novembra smo imeli na planinskih uricah zanimiv klepet z Elko Grilc. Elka je že 70 let članica našega društva. Pred 70 leti je bila na Triglavu. Po upokojitvi je ustanovila pohodno skupino, ki je vsak teden napravila izlet v hribe. To je bil začetek, danes pri našem in drugih društvih, priljubljenih dejavnostih starejših planincev. Skupino je vodila preko 20 let, njena ponedeljkova skupina pa je še danes aktivna.

Elka se je udeleževala tudi planinski taborov in tako obiskala veliko gora po Evropi. Dolga leta je bila tajnik MDO Zasavja.

                                                                                              Vinko Šeško

Elka Grilc

V torek 26. novembra smo imeli na planinskih uricah zanimiv klepet z Elko Grilc. Elka je že 70 let članica našega društva. Pred 70 leti je bila na Triglavu. Po upokojitvi je ustanovila pohodno skupino, ki je vsak teden napravila izlet v hribe. To je bil začetek, danes pri našem in drugih društvih, priljubljenih dejavnostih starejših planincev. Skupino je vodila preko 20 let, njena ponedeljkova skupina pa je še danes aktivna.

Elka se je udeleževala tudi planinski taborov in tako obiskala veliko gora po Evropi. Dolga leta je bila tajnik MDO Zasavja.

                                                                                              Vinko Šeško

V februarju bo Občina Sevnica nadaljevala dela pri obnovi Tončkovega doma na Lisci. Več o tem pa v članku iz današnjega Posavskega obzornika. V tem času bo (predvidoma do konca aprila letos) Tončkov dom zaprt. Ob vikendih (od petka do nedelje) pa bo gostinske storitve opravljal Jože Grajželj s svojo Kuhinjo na kolesih.